Buče spadajo med najstarejše kulturne rastline na svetu. Prve najdbe naj bi segale v čas 10.000 let pred Kristusom. Buče izvirajo iz juga Mehike, z odkritjem Amerike je buča na začetku 16. stoletja prišla v Evropo. Zapisi dokazujejo, da so buče na jugu Štajerske pridelovali že v 18. in 19. stoletju.
Latinsko ime Cucurbita pepo izvira iz grške besede "pepon", kar pomeni velika melona.
Ameriški staroselci so poznali bučo v sedmem tisočletju pred našim štetjem. Odkritje buč je Krištof Kolumb zapisal v ladijski dnevnik 3. decembra 1492. Buče so se razširile v zmerno topla območja v Evropi. V 18. stoletju je postala buča vse pomembnejša za krmo domačih živali, zlasti prašičev. Stiskanje olja iz semen se je razširilo šele na začetku 19. stoletja.
Pridelava oljnih buč je razširjena predvsem v severovzhodnem delu Slovenije, na avstrijskem Štajerskem, zahodnem delu Madžarske in severozahodu Hrvaške. V teh državah je uporaba bučnega olja v prehrani tradicionalno prisotna. Na tem območju so ustrezne klimatske razmere, predvsem pa je povprečno letno manj padavin kot 800 mm.
Približno 33 buč oziroma 3 kg semen.
Ne, okrasne buče imajo grenko meso. Grenke buče vsebujejo alkaloid cukurbitacin, ki lahko povzroči želodčne krče in slabost. Užita so semena oljnih buč, iz katerih pripravljamo najrazličnejše jedi.
Štajersko prekmursko bučno olje spada med najbolj nadzorovane specialitete Štajerske in Pomurja. Oznaka »Štajersko prekmursko bučno olje ZGO« se lahko, skladno s trenutno uredbo uporablja le, če so upoštevani naslednji kriteriji:
➜ uvedba enotne tehnologije pridobivanja bučnega olja po predpisani specifikaciji.
➜ vsaj ena od faz proizvodnje mora potekati na zaščitenem geografskem območju, surovine pa lahko izvirajo iz drugega območja.
➜ nadzor proizvedenih količin.
➜ kontrola kakovosti bučnega olja.
Štajersko prekmursko bučno olje z ZGO je enotno označeno z logotipom združenja ter evropskim znakom in/ali nacionalnim znakom. Vsak proizvajalec uporablja svojo embalažo in etiketo, vendar pa morajo biti na etiketi ali drugod na embalaži navedeno zaščiteno ime Štajersko prekmursko bučno olje z navedbo države porekla (Slovenija), zapisana z enako velikostjo črk in v istem vidnem polju kot zaščiteno ime, logotip združenja GIZ Golica ter ustrezen znak skupnosti in/ali nacionalni znak kakovosti.
Kontrolo uporabe znaka ZGO izvaja MKGP-UVHVVR in pooblaščeni certifikacijski organ, ki preverja skladnost s specifikacijo in zakonskimi zahtevami in na podlagi kontrole izda certifikat. Notranji nadzor izvajajo člani združenja 1x letno.
Če ga hranimo dobro zaprtega, zaščitenega pred svetlobo in toploto, ohranja svojo kakovost več mesecev. Po odprtju ga je priporočljivo porabiti v razumnem času, da ostaneta okus in aroma čim bolj izrazita.
Barva je odvisna od kota opazovanja in svetlobe. Zaradi naravne sestave lahko olje deluje temno zeleno, zeleno-rjavo ali celo rdečkasto, kar je značilnost kakovostnega bučnega olja.
Manjša naravna usedlina je povsem običajen pojav. Nastane zaradi drobnih delcev bučnih semen, ki se sčasoma usedejo na dno in ne vplivajo na kakovost olja.
Predelava bučnega olja na Štajerskem in Prekmurju sega v 18. stoletje, kar priča zapis o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750 in zapis o stiskanju bučnih semen v bučno olje. Zaradi velike pridelave bučnega semena v štajerski in prekmurski regiji, je kasneje bilo ustanovljenih več tovarn za predelavo bučnega semena (Slovenska Bistrica, Selo pri Pragerskem, Središče ob Dravi in Maribor).
Za pridobivanje Štajersko prekmurskega bučnega olja ZGO se uporablja predpisan postopek izdelave, ki omogoča proizvodnjo kakovostnega bučnega olja s tipično aromo, vonjem, barvo in tipičnim okusom. Po mletju semen v »grobo« moko, se zmleti masi dodata sol in voda. Temu sledi praženje v pražilnih ponvah pri temperaturi pri kateri temperatura pražene mase ne presega 120 °C cca. 60 minut, vse do nastanke peščene mase rjavo zelene barve, z vonjem po orehih. Praženo maso nato stisnemo brez dodatnega dovajanja temperature. Sledi naravna sedimentacija bučnega olja v cisternah s konusnim dnom, ki traja približno 2 tedna.
Očiščena in suha bučna semena zmeljemo v »grobo« moko. Z mletjem bučnih semen povzročimo razbitje celic semen in s tem omogočimo lažje in boljše izcejanje olja iz celic, kajti olje se v bučnih semenih nahaja znotraj celic v eleoplazmi in celična stena celic semen zavira izstop olja iz semen.
Zmleti masi dodamo jedilno sol (NaCl) in vodo, da dobimo minimalno 0,5 % solno raztopino, nakar vse skupaj zmešamo. Gnetemo toliko časa, da se drobne kapljice olja začno združevati in tako pospešimo izločanje olja iz celic semen.
Zgneteno maso prenesemo v pražilne ponve in jo pražimo pri temperaturi pri kateri temperatura pražene mase ne presega 120 °C cca. 60 minut. Zaradi segrevanja beljakovinske strukture počasi razpadajo in olje popolnoma izstopi. S praženjem zgnetene mase vplivamo na okus in vonj, ki sta karakteristična za bučno olje.
Praženo maso stiskamo v stiskalnicah. Kot stranski proizvod pri stiskanju ostane bučna pogača, ki je zaradi velike vsebnosti beljakovin iskano krmilo. Olje se ohladi in mora stati približno 2 tedna (naravna sedimentacija), pri čemer se drobni delci mletih se men sedejo na dno cistern s konusnim dnom in se tako ločijo od olja.
Barvo daje klorofil v semenih, ki ob praženju prehaja v olje. Olje ima značilno barvo (zeleno rjavo, temno zeleno rjavo, zeleno rdečo ali zeleno rjavo rdečo).
Ste že kdaj opazili, da se kapljica bučnega olja znajde prav tam, kjer najmanj želite – na tekstilu? Madeže bučnega olja lahko odstranite naravno in brez posebnih čistil. Oblačilo ali tkanino enostavno obesite na sonce in pustite, da UV žarki opravijo svoje. Ker je bučno olje občutljivo na svetlobo, madež hitro zbledi in izgine. Nato oblačila samo še operete kot običajno – in bodo kot nova! Sicer boste madeže najlažje odstranili iz umetnega tankega materiala, kot je poliester, saj olja ne vpije dobro. Če je madež na beli obleki, pa lahko obleko operete na 60 °C. Pazite na naravo, da detergente, ki nam in naravi škodijo, uporabljate le, ko je to res potrebno – pri trdovratnih madežih. Tekstil izpostavimo soncu, kjer UV-svetloba naravno razgradi madež.
Seveda. Odlično se poda k vaniljevemu sladoledu, skutnim sladicam, palačinkam, vaniljevim kremam in drugim sladicam, kjer doda poseben okus.
Na okus vplivajo letina, kakovost bučnih semen in tradicionalni postopek praženja. Kljub manjšim razlikam mora olje vedno ustrezati zahtevam specifikacije in nadzorom kakovosti.
Lahko, vendar to ni potrebno. Najbolje ga je hraniti v temnem in hladnejšem prostoru, zaščitenega pred neposredno sončno svetlobo.
Z nakupom izdelka z zaščiteno geografsko označbo podpirate lokalne pridelovalce in predelovalce ter imate zagotovilo, da je olje pridelano po predpisanih postopkih in pod rednim nadzorom kakovosti.
Pravo Štajersko prekmursko bučno olje nosi zaščiteno geografsko označbo (ZGO). Na embalaži poiščite evropski znak ZGO ter naziv »Štajersko prekmursko bučno olje«, ki zagotavljata preverjeno poreklo in nadzorovano kakovost.
Da. Zaradi značilnega okusa zadostuje že manjša količina, zato je odličen dodatek vsakodnevni prehrani. Najpogosteje ga uporabljamo kot preliv za hladne ali že pripravljene jedi.
Bučno olje je najboljše, kadar ga dodamo jedem po pripravi. Tako najbolje ohrani svojo značilno aromo, okus in kakovost. Primerno je za prelive, juhe, testenine, rižote, mesne jedi in sladice.